Ustna vprašanja iz psihologije (primer iz 2008/09)
Viri: Uvod v psihologijo - učbenik, DZS 2006, strani 1-20 in 129-133; Spoznanja in dileme - knjižnica, DZS 2002,
strani 15-23 in 35-46; internet - www2.arnes.si/~gljsentvid01; zapiski
- Opredelitev psihologije kot znanosti (pomen ločitve subjekta in objekta)
- znanost kot oblika družbene zavesti
- najstarejše oblike družbene zavesti
- razlika med zahodom in vzhodom
- ločitev subjekta in objekta pri različnih religijah
- Predmet psihologije
- problematika opredelitve predmeta psihologije s tremi elementi: duševni procesi, obnašanje in osebnost
- behavioristični model črne škatle
- Duševni procesi
- kako se delijo
- antična teorija, ki je podlaga delitvi duševnih procesov
- Osebnost
- definicija osebnosti
- področja osebnostne strukture
- Tipologija temperamenta
- kaj je temperament; na katero vrsto duševnih procesov se nanaša
- Hipokrat-Galenova tipologija temperamenta
- Zavest in nezavedno
- Freudovo pojmovanje nezavednega in njegov pomen v razvoju zahodne misli
- vsaj en primer vpliva nezavednega na zavedanje
- drugačna pojmovanja nezavednega od Freudovega
- Znanstveno in neznanstveno spoznavanje duševnosti
- kaj je znanost
- pet stopenj znanstvenega spoznavanja
- znanstveno in laično spoznavanje
- značilnosti kritičnega mišljenja
- Metode v psihologiji
- raziskovalne metode in tehnike
- eksperimentalne in opisne metode
- Eksperiment - značilnosti
- osnovne značilnosti eksperimenta
- odvisne in neodvisne spremenljivke
- eksperimentalna in kontrolna skupina
- Eksperiment - primeri in problemi
- primeri eksperimentov; šolski eksperiment z ugibanjem števil
- slabosti eksperimentalne metode
- etika psihološkega raziskovanja
- Opazovanje v psihologiji
- introspekcija in ekstraspekcija
- prednosti in slabosti obeh metod opazovanja
- stališče behaviorizma do opazovanja
- Raziskovalne tehnike
- vrste raziskovalnih tehnik
- vprašalniki
- Psihološki testi
- vrste psiholoških testov
- standardizacija
- zanesljivost in veljavnost testov
- test-retest metoda
- Razvoj psihologije
- psihologija ima dolgo preteklost in kratko zgodovino
- pojmovanja duševnosti v antiki (Platon, Aristotel, Hipokrat, Galen...)
- renesansa in odnos med dušo in telesom (Descartes)
- empirizem (Locke)
- frenologija
- eksperimentalna psihologija (Wundt)
- Psihološke smeri in šole
- naštejte pet psiholoških smeri
- njihove osnovne značilnosti
- Psihoanaliza
- osnovne značilnosti Freudove psihoanalize
- bistvena razlika med Freudom in Jungom
- Behaviorizem in humanistična psihološka smer
- značilnosti obeh smeri
- nasprotja med obema smerema
- Kognitivna psihologija in biološka smer
- značilnosti obeh smeri
- kognitivna disonanca
- Primerjave med psihološkimi smermi
- primerjava glede na odnos do virov duševnosti, determinizma, nezavednega in do predmeta psihologije
- največje razlike in podobnosti med smermi
- Psihološke smeri (razlike v obravnavi in interpretaciji)
- različni značilni primeri za posamezne smeri (n.pr. pri obravnavi in terapiji fobij, pri preprečevanju kajenja...)
- kateri psihološki šoli bi prisodili naslednje razlage anksioznosti ali tesnobe
- Anksiozni ljudje imajo pogosto izkrivljene predstave o prihodnosti.
- Anksioznost je pogosto povezana s potlačenimi vsebinami.
- Simptomi anksioznosti prinašajo tudi nagrade, n.pr. starši opravičijo izostanek, kar anksioznost še utrdi.
- Pretirana tesnoba je lahko posledica uživanja kofeina, slabega spanja ipd..
- Pri anksioznih ljudeh je bil blokiran osebnostni razvoj zaradi določenih dogodkov v njihovi okolici.
- Osnovni statistični pojmi
- populacija in vzorec
- urejanje in prikazovanje rezultatov
- obdelava rezultatov, računanje
- Srednje vrednosti
- vrste srednjih vrednosti
- Dijaki so na testu znanja dosegli naslednje rezultate: 25, 76, 35, 85, 77, 81, 85, 76, 93, 56, 85, 49, 74, 84, 83
- izračunajte vse srednje vrednosti
- Razpršenost rezultatov (računski primer)
- pomen razpršenosti rezultatov
- izračunajte in primerjajte razpršenost naslednjih dveh skupin rezultatov:
- 10, 20, 30, 40, 50
- 20, 25, 30, 35, 40
- Distribucija rezultatov in povezanost med spremenljivkami (primer)
- normalna distribucija
- Koliko znaša inteligenčni količnik za 2/3 ljudi, če je povprečje 100, standardni odklon pa 10?
- Koliko pa za 95 % ljudi?
- korelacija
- Hipoteze in hi kvadrat test (računska primera)
- hipoteze pri analizi rezultatov
- V nekem oddelku je 14 deklet in 16 fantov. Na vprašanje, ali se sproti učijo, je z DA odgovorilo 11 deklet in 4 fantje.
- Ali lahko na podlagi tega sklepamo, da je razlika med fanti in dekleti v sprotnem učenju statistično pomembna na ravni 1%? Preveri s hi kvadrat testom (hi kvadrat 1% = 6,635)?
- Kaj pa na ravni 5% (hi kvadrat 5% = 3,841)?
še vprašanja iz knjige in gradiva o možganih
Živčna celica
Sinapsa, nevrotransmiterji
Vrste živcev, refleksna zveza
Anatomski in funkcionalni deli možganske skorje
Nativizem, empirizem in avtonomizem